ZUPAN | Optimalna hitrost škropljenja

Optimalna hitrost škropljenja

Angleški
EN
 
Nemški
DE
 
Hrvaški
HR
 
Madžarski
HU
 
Poljski
PL
 
Ruski
RU
 
Španski
ES
 
Slovenski
SL
 
 
ZUPAN d.o.o., Celestrina 3, 2229 Malečnik, Slovenija, T: +386 (0)2 471 60 50, 471 60 54, F: +386 (0)2 471 60 51  
 
 

Optimalna hitrost škropljenja

17. 2. 2017
S kakšno hitrostjo se vozite po nasadu? Mislite, da bi se lahko hitreje pa ne veste, če bi bil nanos FFS še učinkovit? Preberite kaj smo ugotovili s testiranjem.
Sadjarji se vedno sprašujejo ali se zaradi povečanja hitrosti vožnje lahko poslabša kakovost nanosa FFS in posledično učinkovitost FFS. Podatkov o tem pa je zelo malo na voljo.
Zatiranje škodljivih organizmov v sadovnjakih še vedno temelji na uporabi fitofarmacevtskih sredstev (FFS). Njihova učinkovitost je v veliki meri odvisna tudi od kakovosti nanosa (aplikacije). Po drugi strani pa je posredno od kakovosti nanosa FFS odvisna tudi kakovost sadja.
Zaradi večanja kmetijskih površin, zaostrenih pogojev ekonomike pridelave, potrebe po čim večjem zmanjševanju stroškov in zaradi omejenega časa (ozkega okna) za izvedbo fitosanitarnih ukrepov se pojavlja potreba po čim hitrejši vožnji med pršenjem.
Zaradi različnih nasadov, ki jih imamo (ozka in široka vretena, različnih višin dreves, širin zelene stene, itd.) je težko vedno najti ustrezno nastavitev pršilnika in ustrezno delovno hitrost. Za dosego čim enakomernejše razporeditve oz. nanosa na drevesu je potrebno optimizirati količino zraka in zračni tok ustrezno usmeriti, vsekakor pa je pomembna tudi stanju nasada prilagojena hitrost vožnje.
Testiranje smo opravili v dveh različnih nasadih pri dveh različnih hitrostih. Osnovna hitrost je bila 6 km/h, povečana pa 9 km/h. Zavedati se je potrebno, da se v vsakem nasadu zaradi neravnega terena, nagiba, kolesnic in še česa podobnega, ne da vedno voziti s hitrostjo 9 km/h in več.
S hitrejšo vožnjo je možno skrajšati čas, ki je potreben za nanos depozita fitofarmacevtskih pripravkov. Hitrejši je lahko naš odzivni čas za zatiranje bolezni in škodljivcev. Iz leta v leto so zahteve po kratkih odzivnih časih večje. Prav tako pa tudi kmetje strmijo k večanju obdelovalnih površin in povečanje hitrosti dela je eden izmed načinov kako lahko dovolj učinkoviteje opraviti delo na velikih posestvih. Potrebno pa je paziti, da je hitrost še varna. Ne moremo se voziti tako hitro po nasadu, če imamo neraven teren, kolesnice ali pa naša oprema ni primerna za takšne hitrosti. V nasadih, kjer je to mogoče, pa lahko pridobimo na času, vsekakor pa se bo to tudi poznalo pri ekonomičnosti.
Izbrali smo si nasad sort Gale ter Jonagold. Nasada sta si bila med seboj zelo različna. Nasad sorte Gale je imel obliko ozkega vretena ter 1 m med drevesne razdalje. Nasad dreves sorte Jonagold pa je bil oblikovan kot modificirano širše vreteno z 1,5 m med drevesne razdalje. Oba nasada sta imela medvrstno razdaljo 3,5 m, bila sta pokrita s protitočno mrežo ter strojno porezana. Nasada sta bila med seboj povezana, tako da smo se iz enega nasada peljali v drugega, hitrost pa se nam pri tem ni spremenila. Poskus smo izvedli v začetku avgusta, ko so bila jabolka že popolnoma oblikovana in je imela zelena stena polni volumen.

https://scontent-frt3-1.xx.fbcdn.net/v/t1.0-9/13775824_1073890759359556_8027017738624247081_n.png?oh=f093e7c5d28c51d588324926c24d03a6&oe=58CD3D2E

Kot osnovno hitrost smo vozili z 6 km/h, kot primerjalno povečano hitrost pa z 9 km/h. Traktor je imel načrtovano ciljno hitrost, vendar so realno izmerjene hitrosti zaradi različnih prestavnih razmerij nekoliko odstopale od načrta, ker se je bilo potrebno prilagoditi delovnim obratom motorja. Tako smo dosegli manjšo hitrost 6,48 km/h, povečana pa je znašala 9,28 km/h.
Hitrost traktorja se prilagaja glede na težavnost terena. Merilci hitrosti na traktorjih navadno niso točni zato je priporočljivo, da izvedemo kontrolo. Z delovno hitrostjo in delovnimi obrati prepeljemo 100 m v nasadu, ter pri tem merimo čas, ki ga za to pot porabimo. Pri merjenju je potrebno paziti, da imamo že na začetku merilne poti polno delovno hitrost.
Uporabili smo vlečen pršilnik z 1500 litrskim rezervoarjem in z aksialnim ventilatorjem. Stroj, ki smo ga uporabili pri poskusu je modernejše izvedbe. Na vencu je vgrajenih 18 šob ima dvema ventilatorjema premera 500 mm in 600 mm, ter zajema zrak od zadaj in od strani.
Pri poskusu izvedenem pri hitrosti 6 km/h smo uporabljali Albuz ATR rumene šobe, pri drugem, pri hitrosti 9 km/h pa Albuz ATR oranžne šobe. Izvedli pa smo tudi ločeno testiranje pri 6 km/h z uporabo antidriftnih šob (TVI zelena).

Izbrali smo si 4 najbolj značilna izenačena drevesa. Vsakemu izmed teh štirih dreves smo določili 6 točk za vzorčenje, kot prikazuje desna slika. Točka 1 je bila na zunanji strani krošnje spodaj, točka 2 je v notranjosti krošnje, točka 3 je bila na zunanji strani krošnje na sredini, točka 4 je v notranjosti krošnje na sredini, točka 5 na vrhu krošnje na zunanji strani ter točka 6 na vrhu krošnje v notranjosti.
Na vsaki od teh točk so bile pritrjene štiri ščipalke. Ena ščipalka je držala vodno občutljiva lističa, ki sta bila obrnjena drug proti drugemu, kot prikazuje slika levo. Ostale tri ščipalke so držale vsaka po tri jablanove liste, ki smo jih odtrgali v istem nasadu, daleč stran od območja škropljenja.https://scontent-frt3-1.xx.fbcdn.net/v/t1.0-9/13686498_1073896399358992_1920578753016126459_n.png?oh=37ad3c737913eb47fb93544d1432f204&oe=58B224B0

Izvedba analize kakovosti depozita škropilne brozge z analizo barvnega sledilca

 https://scontent-frt3-1.xx.fbcdn.net/v/t1.0-9/13769419_1073902449358387_6246033028357591038_n.png?oh=c90d3ec36befcd1d443372f57c47eedd&oe=58CE8A00
Slika prikazuje 3 ščipalke in v vsaki od nje 3 jablanove liste V vsako od treh ščipalk, ki so bile nameščene v 6 točkah v krošnji dreves smo vstavili po 3 jablanove liste. Listi so bili pripeti v ščipalko na pecljih. Ko je bilo poskusno škropljenje zaključeno smo liste odstranili, jih dali v polietilensko vrečko in shranili v hladilni torbi brez dostopa svetlobe. Laboratorijska analiza je sledila 20 do 26 ur po spravilu listja. Za vsako novo škropilno varianto smo liste v vseh točkah menjali z novimi listi, ki smo jih nabrali v istem nasadu, na drevesih enake sorte, le dovolj stran, da niso bili kontaminirani z barvilom. V vsaki točki smo imeli 9 listov.

Analitsko raztopino tartrazina izpranega z listov smo dobili tako, da smo 9 listov v vrečki prelili z 100 ml destilirane vode in vrečko tresli 30 sekund. S stresanjem smo omogočili temeljito raztapljanje depozita tartrazina. Po stresanju smo z injekcijo preko pritrjenega filtra posesali 20 ml tekočine, ki smo jo vbrizgali v kiveto za odčitavanje v fotospektrometru Varian Carry 50 (Varian Inc., USA). Odčitke koncentracije barvila tartrazin smo izvajali pri valovni dolžini absorbance 430 nm. Ker smo liste prelili s 100 ml vode smo lahko nazaj iz izmerjene koncentracije tartratzina na aparatu izračunali koliko je bilo barvila (v mikro gramih) v celotni tekočini ene vrečke. Če to skupno količino delimo s celotno površino 9 listov v eni vrečki dobimo podatek o mikrogramih tartrazina na cm2 površine listov.


Metoda za določitev kakovosti nanosa z uporabo vodno občutljivih lističev (WSP)

https://scontent-frt3-1.xx.fbcdn.net/v/t1.0-9/13782059_1073901516025147_460975642059704719_n.png?oh=d4271bd8b5730481b2399895ad5ca5a6&oe=58B130E6
Ta metoda vam je najverjetneje bolj znana Po vsakem končanem poskusu smo pobrali z drevesa vodno občutljive lističe, jih shranili na suhem v kuvertah in jih nato analizirali s pomočjo naprave Image analyser na IHSP v Žalcu. Aparat je za določitev gostote zadetkov kapljic (n/cm2) in stopnje pokrovnosti (%) na vsakem lističu analiziral tri območja velika 1 cm2 in izračunal statistično povprečno vrednost preučevanih dveh parametrov.
Obe metodi se med seboj dopolnjujeta. Analiza kakovosti depozita škropilne brozge nam pove, v kateri točki je dober nanos, metoda za določitev kakovosti nanosa z uporabo vodno občutljivih lističev WSP pa nam pove ali je več škropiva na spodnji ali zgornji strani listja.

Nasada sorte Gala in Jonagold sta si bila med seboj po strukturi zelene stene različna, zato so se tudi rezultati glede pokrovnosti zelo razlikovali. Spodnja slika prikazuje WSP lističe po različnih položajih na drevesu na katerih so vidne različne stopnje deleža pokrovnosti v nasadu sorte Gala. Zgornji WSP lističi so lističi, ki so bili obrnjeni navzgor (k nebu), spodnji WSP lističi pa prikazujejo lističe, ki so bili obrnjeni k tlom. Leva slika prikazuje nižjo hitrost vožnje, desna pa višjo. Ob pogledu na spodnjo sliko lahko že vizualno trdimo, da je nanos v obeh primerih videti kvaliteten, so pa opazne tudi razlike.https://scontent-frt3-1.xx.fbcdn.net/v/t1.0-9/13782040_1073880882693877_4399335077733084022_n.png?oh=9c1d584252d839a2911a01573ecb420d&oe=58B8E262
Prikaz različne stopnje pokrovnosti WSP lističev v nasadu Gala (levo 6 km/h, desno 9 km/h) V nadaljevanju sledi prikaz statistične analize podatkov o pokrovnosti WSP lističev v (%). Glede na mnenje nekaterih raziskovalcev je za povprečno delovanje pripravkov dovolj že 15% pokritost ciljne površine oziroma, 85 odtisov kapljic na cm2 (Deveau 2013). Seveda velja to samo za foliarno nanašanje pripravkov, ki imajo dobro sekundarno distribucijo.

Depozite smo med seboj statistično primerjali s statističnim programom SPSS in tako naredili analizo statistične interakcije med nanosom depozita v različnih točkah in pri različnih hitrostih vožnje. Male črke zraven podatkov o pokrovnosti služijo primerjanju nanosa barvnega sledilca znotraj točk dreves enakega nasada in ene hitrosti vožnje. Velike črke pa prikazujejo enakost oziroma razliko v podatkih o pokrovnosti v enakih točkah med drevesi iste gojitvene oblike pri različni hitrosti vožnje pršilnika.


Rezultati Gala:
Rezultati analize kakovosti depozita škropilne brozge z analizo barvenega sledilca
https://scontent-frt3-1.xx.fbcdn.net/v/t1.0-9/13619986_1073924172689548_2674358067662712954_n.png?oh=46eefd723582febc6045129dc4ee038e&oe=58BA2B30
Normaliziran depozit (Gala, drugi stroj – dvojni aksialni ventilator, levo drevo 6 km/h in desno 9 km/h). Z različnimi majhnimi črkami so označene vrednosti po različnih točkah v drevesu pri enaki hitrosti, ki se med seboj razlikujejo po Tukey HSD testu (a < 0,05), z različnimi velikimi črkami poudarjene pisave so označene značilno različne vrednosti za primerjavo v enaki točki med dvema hitrostima vožnje. Nasad sorte Gala je bil poškropljen s hitrostjo 6,48 km/h (levo) in 9,28 km/h (desno) in kaže na višji normaliziran depozit (točka 5) ali enak (v vseh ostalih točkah) pri 9,28 km/h. Pri obeh hitrostih pa je viden boljši nanos v notranjosti drevesne krošnje. Je pa bil pri višji hitrosti v povprečju nekaj manjši.

Rezultati kakovosti nanosa z uporabo vodno občutljivih lističev (WSP)
https://scontent-frt3-1.xx.fbcdn.net/v/t1.0-9/13620097_1073925829356049_1113782485764915041_n.png?oh=4dd90c3e0e7d75024bd7bfc6cf69b34d&oe=58B22BE9
Podatki o stopnji pokrovnosti (%) WSP lističev s škropilno brozgo (Gala, drugi stroj – dvojni aksialni ventilator, levo drevo 6 km/h in desno 9 km/h, spodnji niz podatkov podatki WSP spodaj in zgornji podatki zgoraj). Z različnimi majhnimi črkami so označene vrednosti po različnih točkah v drevesu pri enaki hitrosti, ki se med seboj razlikujejo po Tukey HSD testu (a < 0,05), z različnimi velikimi črkami poudarjene pisave so označene značilno različne vrednosti za primerjavo v enaki točki med dvema hitrostima vožnje. Pri primerjavi obeh hitrosti je zanimivo, da so vse zgornje točke (točka 3, 4, 5 in 6 na zgornji strani) pri višji hitrosti imele v povprečju slabši ali statistično enak nanos (vse A) od spodnjih točk (3, 4, 5 in 6 (vse B)). Točki 1 in 2 pa sta v celoti (zgornja in spodnja stran WSP) statistično pri višji hitrosti bile bolje poškropljeni. Nasad Gala poškropljen z nižjo hitrostjo je imel zelo lepo optimalno razporeditev (skoraj vse točke nad 15%, razen v točki 1 na spodnji strani). Z višjo hitrostjo pa je prišlo do manjših sprememb na spodnji straneh točk 3, 4 in 5, kjer je rezultat padel pod 15%. Tukaj kaže, kot da je povečevanje hitrosti vožnje pri nasadu Gala nekoliko poslabšalo kakovost depozita. Na splošno lahko trdimo, da je bila količina zraka uporabljena pri večji hitrosti nekoliko premajhna za dosego optimalnih rezultatov in da je 300 obratov kardanske gredi optimalno za delo z nizko hitrostjo, bi jo pa bilo potrebno povečati na 350 do 380 za delo z 9 km/h.
Povečana hitrost vožnje (iz 6 km/h na 9 km/h) v našem poskusu v povprečju vseh analiziranih točk v drevesu ni povzročila značilnega poslabšanja kakovosti nanosa škropilne brozge. To kažejo razmeroma majhne razlike v normaliziranem depozitu v različnih točkah dreves pri nanosu škropilne brozge pri hitrosti 6 ali 9 km/h.
Odločitev glede tega, za koliko lahko povečamo vozno hitrost pri nanosu FFS v nasadu jablan je odvisna od interaktivnega učinka med značilnostmi pršilnika, značilnostmi zračnega toka, ki ga daje pršilnik, značilnostmi gojitvene oblike in šob, ki jih uporabljamo. S povečevanjem hitrosti vožnje moramo prilagoditi kapaciteto ventilatorja. Večji hitrosti vožnje naj sledi večja kapaciteta ventilatorja, razen, če je ta v izhodišču prevelika (npr. več kot dvakratnik rodnega volumna).

Nasada sorte Gala in Jonagold sta si bila med seboj po strukturi zelene stene različna, zato so se tudi rezultati glede pokrovnosti zelo razlikovali. Spodnja slika prikazuje WSP lističe po različnih položajih na drevesu na katerih so vidne različne stopnje deleža pokrovnosti v nasadu sorte Jonagold. Zgornji WSP lističi so lističi, ki so bili obrnjeni navzgor (k nebu), spodnji WSP lističi pa prikazujejo lističe, ki so bili obrnjeni k tlom. Leva slika prikazuje nižjo hitrost vožnje, desna pa višjo. V nasadu sorte Jonagold je zaradi večje bujnosti drevesa tudi pokrovnost nekoliko spremenjena, vendar tudi tukaj vidimo, da ne pride do bistvenih sprememb.https://scontent-frt3-1.xx.fbcdn.net/v/t1.0-9/13686757_1074487879299844_6939213962197017997_n.png?oh=4c8c0084966d8e5382a4060aa10c83a1&oe=58FCB9FD
Prikaz različne stopnje pokrovnosti WSP lističev v nasadu Jonagold (levo 6 km/h, desno 9 km/h) V nadaljevanju sledi prikaz statistične analize podatkov o pokrovnosti WSP lističev v (%). Glede na mnenje nekaterih raziskovalcev je za povprečno delovanje pripravkov dovolj že 15% pokritost ciljne površine oziroma, 85 odtisov kapljic na cm2 (Deveau 2013). Seveda velja to samo za foliarno nanašanje pripravkov, ki imajo dobro sekundarno distribucijo.
Depozite smo med seboj statistično primerjali s statističnim programom SPSS in tako naredili analizo statistične interakcije med nanosom depozita v različnih točkah in pri različnih hitrostih vožnje. Male črke zraven podatkov o pokrovnosti služijo primerjanju nanosa barvnega sledilca znotraj točk dreves enakega nasada in ene hitrosti vožnje. Velike črke pa prikazujejo enakost oziroma razliko v podatkih o pokrovnosti v enakih točkah med drevesi iste gojitvene oblike pri različni hitrosti vožnje pršilnika.


Rezultati Jonagold

Rezultati analize kakovosti depozita škropilne brozge z analizo barvnega sledilca
https://scontent-frt3-1.xx.fbcdn.net/v/t1.0-9/13681090_1074508919297740_2697901399440548493_n.png?oh=778fb0f8b403453fdd73a36f91ee9475&oe=58BE9F22
Normaliziran depozit (Jonagold, drugi stroj – dvojni aksialni ventilator, levo drevo 6 km/h in desno 9 km/h). Z različnimi majhnimi črkami so označene vrednosti po različnih točkah v drevesu pri enaki hitrosti, ki se med seboj razlikujejo po Tukey HSD testu (a < 0,05), z različnimi velikimi črkami poudarjene pisave so označene značilno različne vrednosti za primerjavo v enaki točki med dvema hitrostima vožnje. Rezultati (slika levo in desno) kažejo, da so na zunanji strani točke 1, 3 in 5 bolje poškropljene pri večji kot pri nižji hitrosti, statistično enaki rezultati so v točkah 2 in 6, slabši rezultat se je pokazal edino v točki 4, vendar je še vseeno visok (61 %).
Kaže, da je pri nasadu Jonagold bil upor zraka s strani krošnje večji kot pri sorti Gala in je to povzročilo večje ukrivljanje zračnega toka. Verjetno je bilo to ukrivljanje preveliko in je povzročilo boljše oblikovanje depozita na obodu krošnje in poslabšanje v notranjosti krošnje.

Rezultati kakovosti nanosa z uporabo vodno občutljivih lističev (WSP)
https://scontent-frt3-1.xx.fbcdn.net/v/t1.0-9/13680855_1074508375964461_8036260629132903052_n.png?oh=511d1dc290572ecacdf2f011a31f91d7&oe=58C1D69E
Podatki o stopnji pokrovnosti (%) WSP lističev s škropilno brozgo (Jonagold, drugi stroj – dvojni aksialni ventilator, levo drevo 6 km/h in desno 9 km/h, spodnji niz podatkov podatki WSP spodaj in zgornji podatki zgoraj). Z različnimi majhnimi črkami so označene vrednosti po različnih točkah v drevesu pri enaki hitrosti, ki se med seboj razlikujejo po Tukey HSD testu (a < 0,05), z različnimi velikimi črkami poudarjene pisave so označene značilno različne vrednosti za primerjavo v enaki točki med dvema hitrostima vožnje. Sliki (levo in desno) prikazujeta rezultate za nasad sorte Jonagold pri dveh različnih hitrostih. Pri višji hitrosti je statistično slabši nanos videti v točki 6, ter na spodnjih točkah (spodnja točka 5, 3 in 2), ki so označene s črko B.
ZAKAJ je temu tako? Stroj uporablja drugačen princip usmerjanja izstopnega zraka (manjše hitrosti zraka in močno vrtinčen zrak) zato je tudi nekoliko bolj občutljiv na spremembo hitrosti, kar se posebej vidi pri sorti Jonagold in pri povečani hitrosti. Za dosego še boljših rezultatov bi bilo potrebno pri povečani hitrosti tudi nekoliko povečati količino izstopnega zraka, oziroma obrate na pogonski gredi.
Na splošno lahko rečemo, da je pršilnik imel dobre rezultate, saj je v večini točk krošnje zagotovil normalizirane depozite višje od 0,5, kar zagotavlja dobro delovanje pripravkov. Rezultati glede normaliziranega depozita kažejo na boljše delovanje, kot rezultati glede pokrovnosti na WSP.
Odločitev glede tega, za koliko lahko povečamo vozno hitrost pri nanosu FFS v nasadu jablan je odvisna od interaktivnega učinka med značilnostmi pršilnika, značilnostmi zračnega toka, ki ga daje pršilnik, značilnostmi gojitvene oblike in šob, ki jih uporabljamo. S povečevanjem hitrosti vožnje moramo prilagoditi kapaciteto ventilatorja. Večji hitrosti vožnje naj sledi večja kapaciteta ventilatorja, razen, če je ta v izhodišču prevelika (npr. več kot dvakratnik rodnega volumna).


Primerjava šob v nasadu Gala
https://scontent-frt3-1.xx.fbcdn.net/v/t1.0-9/13775481_1074493502632615_353296176360920893_n.png?oh=15bfbc42109cbde28797caf2c649ce83&oe=58B54104
Prikaz WSP lističev v nasadu Gala, navadna (levo) in antidriftna šoba (desno) Sliki (leva in desna) prikazujeta WSP lističe za nasad Gale pri hitrosti vožnje 6,4 km/h. Na levi strani so WSP lističi po uporabi šobe Albuz ATR rumene, na desni sliki pa WSP lističi po uporabi antidriftne šobe Albuz TVI zelene. Pri antidriftnih šobah so kapljice veliko večje, kar se vidi tudi iz slike na desni ob pogledu na vodno občutljive lističe. Vidno število odtisov kapljic na lističih je v obeh primerih veliko in kaže na dobro pokrovnost.


Primerjava analize kakovosti depozita škropilne brozge z analizo barvnega sledilca med šobami
https://scontent-frt3-1.xx.fbcdn.net/v/t1.0-9/13686500_1074516912630274_3508119800215400006_n.png?oh=c92677fffb643c37db658d4cbb87b961&oe=58C027DA
Podatki o normaliziranem depozitu (Gala, drugi stroj – dvojni aksialni ventilator, levo drevo šoba ATR desno šoba TVI). Z različnimi majhnimi črkami so označene vrednosti po različnih točkah v drevesu pri enaki hitrosti, ki se med seboj razlikujejo po Tukey HSD testu (a < 0,05), z različnimi velikimi črkami poudarjene pisave so označene značilno različne vrednosti za primerjavo v enaki točki med dvema šobama. Najboljši nanos v nasadu sorte Gala slika (levo) poškropljenem z ATR šobami je viden na točki 6, ostale točke v notranjosti drevesa pa so imele tudi dober rezultat. S TVI šobo slika (desno) je bil prav tako viden najboljši nanos v točki 6, dober rezultat pa sta dosegli točki 1 in 2. Najslabši normaliziran depozit je v obeh primerih (z antidriftno in navadno šobo) bil v točki 5. Statistična primerjava obeh šob je pokazala, da ni vidnih statističnih razlik, razen v točki 5, kjer se je koncentracija nanesene brozge pri TVI šobi izboljšala.
Za nasad sorte Gala lahko rečemo, da je glede na dosežen normaliziran depozit kapaciteta ventilatorja bila optimalna in ni bilo prevelikega odnašanja obloge brozge z zunanjega oboda krošnje.
Primerjava kakovosti nanosa z uporabo vodno občutljivih lističev (WSP)
https://scontent-frt3-1.xx.fbcdn.net/v/t1.0-9/13709919_1074516989296933_5416835366669075697_n.png?oh=2e2a56251a178b3e37081464b8ca17cb&oe=58C28376
Podatki o stopnji pokrovnosti (%) WSP lističev s škropilno brozgo (Gala, drugi stroj – dva aksialna ventilatorja, levo drevo šoba ATR desno šoba TVI, spodnji niz podatkov podatki WSP spodaj in zgornji podatki zgoraj). Z različnimi majhnimi črkami so označene vrednosti po različnih točkah v drevesu pri enaki hitrosti, ki se med seboj razlikujejo po Tukey HSD testu (a < 0,05), z različnimi velikimi črkami poudarjene pisave so označene značilno različne vrednosti za primerjavo v enaki točki med dvema šobama. Slika (desno) kaže na dobro pokrovnost na zgornji strani WSP v točki 2 in 4 (torej notranjosti drevesa), sledi ji točka 1, nato pa vse ostale. Na spodnji strani WSP je prav tako v točki 2 vidna dobra pokrovnost, najslabša pa je v točki 5.
Ob primerjavi statističnih rezultatov, ki so predstavljeni na sliki lahko trdimo, da je nanos z navadno Albuz ATR rumeno šobo statistično videti boljši v vseh točkah (TVI šoba je dala slabše rezultate v točkah 3, 4, 5 in 6 na spodnjih straneh).
Prav tako smo v našem poskusu ugotovili, da lahko z uporabo antidriftnih šob zagotovimo podoben nanos kot z navadnimi šobami. Pri zeleni steni z majhno gostoto in majhnim volumnom je kakovost nanosa s TVI šobo nekaj manjša.
Pri nanosu FFS je tudi pri povečani hitrosti vožnje in uporabi antidriftnih šob potrebno upoštevati vreme, temperaturo, veter in relativno vlažnost zraka. Tako imamo možnost še boljšega nanosa na drevesih.


Primerjava šob v nasadu Jonagold
https://scontent-frt3-1.xx.fbcdn.net/v/t1.0-9/13631492_1074494795965819_2628975549661375796_n.png?oh=b76a0d1c54518d0c2418efbb12df934c&oe=58BA4248
Prikaz WSP lističev v nasadu Jonagold, navadna (levo) in antidriftna šoba (desno) Sliki (leva in desna) prikazujeta WSP lističe za nasad Jonagold pri hitrosti vožnje 6,4 km/h. Na levi strani so WSP lističi po uporabi šobe Albuz ATR rumene, na desni sliki pa WSP lističi po uporabi antidriftne šobe Albuz TVI zelene. Pri antidriftnih šobah so kapljice veliko večje, kar se vidi tudi iz slike na desni ob pogledu na vodno občutljive lističe. Tudi tukaj je videti dokaj kvaliteten nanos, vendar se že pri vizualni primerjavi vidi, da je nanos z istimi šobami boljši v nasadu sorte Gala.


Primerjava analize kakovosti depozita škropilne brozge z analizo barvnega sledilca med šobami
https://scontent-frt3-1.xx.fbcdn.net/v/t1.0-9/13775898_1074518285963470_242078107298418494_n.png?oh=e568e41d5dfe796e0fce7d4f3d1637eb&oe=58B38EA1
Podatki o normaliziranem depozitu (Jonagold, drugi stroj – dvojni aksialni ventilator, levo drevo šoba ATR desno šoba TVI). Z različnimi majhnimi črkami so označene vrednosti po različnih točkah v drevesu pri enaki hitrosti, ki se med seboj razlikujejo po Tukey HSD testu (a < 0,05), z različnimi velikimi črkami poudarjene pisave so označene značilno različne vrednosti za primerjavo v enaki točki med dvema šobama. TVI šoba je dala najboljše rezultate v točki 4, dobre rezultate v točki 2 in 6 (torej v notranjosti drevesa). Primerjava med šobami ne kaže statističnih razlik, razen v točki 5, kjer se je z antidriftno šobo % koncentracije brozge povečala.
Tudi pri nasadu Jonagold se je videlo da uporaba TVI šobe povzroči izenačevanje normaliziranih depozitov med različnimi točkami krošnje. To je zelo dober učinek za povečevanje delovanja pripravkov, posebej pa, da je čim manj slabo poškropljenih otokov, kjer pride do izbruha škodljivih organizmov.


Primerjava kakovosti nanosa z uporabo vodno občutljivih lističev med šobami (WSP)
https://scontent-frt3-1.xx.fbcdn.net/v/t1.0-9/13876113_1074518592630106_1584623986959656571_n.png?oh=0eaca1249f8058633f490ac3da14c0fa&oe=58C8DE1D
Podatki o stopnji pokrovnosti (%) WSP lističev s škropilno brozgo (Jonagold , drugi stroj – dva aksialna ventilatorja, levo drevo šoba ATR desno šoba TVI, spodnji niz podatkov podatki WSP spodaj in zgornji podatki zgoraj). Z različnimi majhnimi črkami so označene vrednosti po različnih točkah v drevesu pri enaki hitrosti, ki se med seboj razlikujejo po Tukey HSD testu (a < 0,05), z različnimi velikimi črkami poudarjene pisave so označene značilno različne vrednosti za primerjavo v enaki točki med dvema šobama. Statistični podatki na zgornji strani WSP na sliki (desno) kažejo na dobro pokritost v točki 2. Sledijo pa ji vse ostale točke, ki kažejo na statistično enakost med njimi. Na spodnjih straneh pa prav tako kot z uporabo navadne ATR šobe ni videti nobenih statističnih razlik med točkami.
V nasadu sorte Jonagold slika (levo in desno) je med testiranima šobama videti razliko samo v dveh točkah. V točki 1 na spodnji strani je videti da je ATR šoba statistično imela slabši nanos v primerjavi s TVI, v točki 4 spodaj pa boljšega. Šoba TVI v nasadu sorte Jonagold ni dala toliko slabšega rezultata, kot v nasadu sorte Gala.
Prav tako smo v našem poskusu ugotovili, da lahko z uporabo antidriftnih šob zagotovimo podoben nanos kot z navadnimi šobami. Pri zeleni steni z majhno gostoto in majhnim volumnom je kakovost nanosa s TVI šobo nekaj manjša kot pri ATR šobi, pri zeleni steni z večjo gostoto in večjim volumnom pa je učinek obraten. Šobe tipa TVI niso dobra izbira za škropljenje z zmanjšanim volumnom zraka.
Pri nanosu FFS je tudi pri povečani hitrosti vožnje in uporabi antidriftnih šob potrebno upoštevati vreme, temperaturo, veter in relativno vlažnost zraka. Tako imamo možnost še boljšega nanosa na drevesih.
Med zasledeno literaturo na temo o hitrosti in škropljenju je bilo zaslediti tudi stavek »Speed doesn’t kill, but time is money.« Potrebno je najti najhitrejšo pravilno (in seveda še varno) hitrost vožnje v sadovnjaku in jo hkrati tudi prilagoditi času v katerem škropimo sadovnjak. Torej kombinacijo, ki je ključnega pomena za uspešno in učinkovito zatiranje škodljivcev (Niederholzer 2015).


Povzetek
Povečana hitrost vožnje (iz 6 km/h na 9 km/h) v našem poskusu v povprečju vseh analiziranih točk v drevesu ni povzročila poslabšanja kakovosti nanosa škropilne brozge ampak v nekaterih točkah celo izboljšala nanos FFS na listju. To kažejo razmeroma majhne razlike v normaliziranem depozitu v različnih točkah dreves pri nanosu škropilne brozge pri hitrosti 6 ali 9 km/h.
Povečevanje hitrosti vožnje ne more iti v nedogled, ampak samo do hitrosti pri kateri stroj še zagotavlja dovolj veliko penetracijo zraka skozi drevesno krošnjo (po nekaterih dosedanjih izkušnjah naj bi ta minimalna hitrost zraka znašala v drevesni krošnji med 3 in 4 m/s). Poskus je pokazal, da je učinek odvisen od ustrezne prilagojenosti kapacitete ventilatorja uporu in volumnu zelene stene.
Odločitev glede tega, za koliko lahko povečamo vozno hitrost pri nanosu FFS v nasadu jablan je odvisna od interaktivnega učinka med značilnostmi pršilnika, značilnostmi zračnega toka, ki ga daje pršilnik, značilnostmi gojitvene oblike in šob, ki jih uporabljamo. S povečevanjem hitrosti vožnje moramo prilagoditi kapaciteto ventilatorja. Večji hitrosti vožnje naj sledi večja kapaciteta ventilatorja (večji obrati kardanske gredi), razen, če je ta v izhodišču prevelika (npr. več kot dvakratnik rodnega volumna).
Glede na naše dolgoletne izkušnje večina uporabnikov škropi s preveliko količino zraka in premajhno hitrostjo.
S hitrejšo vožnjo je možno skrajšati čas, ki je potreben za nanos depozita fitofarmacevtskih pripravkov. Hitrejši je lahko naš odzivni čas za zatiranje bolezni in škodljivcev. Iz leta v leto so zahteve po kratkih odzivnih časih večje. Prav tako pa tudi kmetje strmijo k večanju obdelovalnih površin in povečanje hitrosti dela je eden izmed načinov kako lahko dovolj učinkoviteje opraviti delo na velikih posestvih. Potrebno pa je paziti, da je hitrost še varna. Ne moremo se voziti tako hitro po nasadu, če imamo neraven teren, kolesnice ali pa naša oprema ni primerna za takšne hitrosti. V nasadih, kjer je to mogoče, pa lahko pridobimo na času, vsekakor pa se bo to tudi poznalo pri ekonomičnosti.
Prav tako smo v našem poskusu ugotovili, da lahko z uporabo antidriftnih šob zagotovimo podoben nanos kot z navadnimi šobami. Pri zeleni steni z majhno gostoto in majhnim volumnom je kakovost nanosa s TVI šobo nekaj manjša kot pri ATR šobi, pri zeleni steni z večjo gostoto in večjim volumnom pa je učinek obraten. Šobe tipa TVI niso dobra izbira za škropljenje z zmanjšanim volumnom zraka.
Pri nanosu FFS je tudi pri povečani hitrosti vožnje in uporabi antidriftnih šob potrebno upoštevati vreme, temperaturo, veter in relativno vlažnost zraka. Tako imamo možnost še boljšega nanosa na drevesih.
Kot že povedano: »Speed doesn’t kill, but time is money.« Potrebno je najti najhitrejšo pravilno (in seveda še varno) hitrost vožnje v sadovnjaku in jo hkrati tudi prilagoditi času v katerem škropimo sadovnjak. Torej kombinacijo, ki je ključnega pomena za uspešno in učinkovito zatiranje škodljivcev.